nedelja, 04. februar 2018

Planina nad Vrhniko

Petek in sobota sta bila snežena in tako je nedelja postala raj za ljubitelje "snežnih pravljic" in "zimskih idil". Priznam, da sem teh dveh besednih zvez že malo sita, a če pustim izrazoslovje ob strani, sem tudi sama precejšnja navdušenka nad zimsko zasneženo pokrajino.

Najbolj pri roki je bila Planina. Zraven sem povabila še očeta... lahko bi rekla, da je bilo skoraj taktično, da mi je utiral sledi v ne tako tanko snežno odejo. Prvo četrtino poti tudi sama, brez "ratraka" ne bi imela težav, a skoraj z vsakim korakom se je snežna odeja debelila in kmalu je postalo naporno.

Na vrhu stolpa

Šli smo po poti mimo Blatnega dola in potem desno po poti v grabnu, ki vodi do poti, ki se mimo Ajdovske stopnje priključi položni poti pri bukvi. Do začetka grabna še vedno ni bilo težav s hojo, potem pa je bila sled le ena, sneg pa občutno bolj globok. Brez gamaš ne bi bilo prijetno. Težave je imela edino Kara. Nikakor ni sprejela, da je lažjoe hoditi po gazi, kakor pa skakljati po "celcu", kjer ji je bil sneg praktično čez glavo. Nekajkrat smo se ustavili tudi za to, da sem ji iz zadnje strani zadnjih tac "pocufala" kepe snega, ki so jo motile pri tekanju. 


Pasje dirjanje

Do bukve ni bilo veliko pohodnikov, potem pa...hm... gneče res ni bilo, prijetne tišine pa tudi ne. Ampak za nedeljo dopoldne je to popolnoma ok. Tudi pot je bila primerno uhojena, široka, malo razmočena, že blatna na nekaj mestih, nekje pa celo drsna. A nič takšnega, ker povprečni pohodnik ne bi zmogel premagati. Res pa se je videlo kar nekaj luknjic derez, ki jim jaz rečem "ketnce". Varnost je seveda na prvem mestu, pa vendar so bile nepotrebne, če le premoreš nekoliko spretnosti. Mi trije smo navzdol kar malce tekli. Zabavno je, če se lahko vržeš v sneg, ko te spodnese!

Zasneženi gozd
V koči na vrhu je bilo ljudi kar nekaj, nekateri so čaj pili zunaj. Karo je pozdravil prijateljček Ron, a se ji je preveč mudilo na stolp, da bi mu posvetila več pozornosti. S stolpa res ni bilo razgleda, pa vseeno je bilo vredno premagati še tistih nekaj stopnic. Imaš čisto zares občutek, da si prišel na vrh Planine.

Akcija!

Bilo je prijetno dopoldne.

Ni komentarjev: