četrtek, 03. november 2016

Frizbi in tekanje, v dežju in blatu

Rosilo je (mrcinl, po domače), ampak kužka je hotela na sprehod. In "svi šle". Zapeljala sem čez kurjo vas, do tankovske in pri štirni parkirala. Moj namen je bil hiter sprehod z vmesnim metanjem frizbija. Šli sva v klanec proti Blatnemu dolu in vsake toliko sva celo malo tekali, Kari je itak žurka, če začnem tečt. Do travnika pri smrekcah sem ji raje kot frizbi metala palčke, potem pa se je razveselila, ko sem iz nahrbtnika potegnila moder "krožnik". Kakšno veselje! Skupaj sva tekali po travniku za frizbijem in dokler mi mokra trava namočila čevljev, je bilo prav super. 




Spustili sva se v Star maln in spet malo polaufala. Saj mi je šlo kar dobro, dokler ni Kara nesla frizbija v potok. Po tauhanju sva nadaljevali v klanec proti Strmici, več kot pol onega klanca sem preteka in bila kar presenečena, da nisem imela več težav. Na vrhu klanca naju je čakala bela psička, brez povodca. Njena lastnica ni imela časa poskrbeti zanjo, ker je čvekala po telefonu. Bevskajoča maltežanka se je od daleč postavljala pred Karo, ki pa je s frizbijem v gobčku pokroviteljsko odšla mimo. Kako sem bila ponosna na mojo črno-belo pošastko. 




Čez plinovod sem klančke odtekla in po ravninah sem metala frizbi Kari, tako sva se obe razgibali, jaz sem še konkretno "zašvicala". Sem pa začutila, da bomo v prihodnje ob mojih tekaških podvigih najverjetneje problematična spet kolena. Iz preventive bom že danes začela z vajami za moč. Kako bom drugače prišla na Bovški Grintavec? :)  



In kako je najlažje očistiti štiri blatne in polne peska tačke? Kužku pustiš, da teka po čim višji in čim bolj mokri travi, BREZ KRTIN! Domov sva prišli mokri in ne tudi umazani.   

#3

Ni komentarjev: