sreda, 11. marec 2015

Nordijska hoja ima... celo vrsto dobrih lastnosti

Hodit znamo vsi. Praviloma se otroci postavijo na noge v starosti od 13. do 15. meseca in od takrat dalje hodimo. To je naše najbolj osnovno gibanje in je temelj gibalnega sporočanja. Nekateri hodimo hecno, smešno, se med hojo zibamo, poskakujemo, hodimo s stopali na notri ali obrnjenimi navzven, dejstvo je, da ima vsak svoje unikatno gibanje. 
Poleg tega imamo različno dolge korake, se držimo različno zravnano in naše roke nihajo z različnimi poudarki. Prav vsem pa nam je skupno, da nas hoja krepi. Bolj ko je dovršena in hitrejša ko je, več mišic deluje in bolj so obremenjene. 

Tako je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bo (se je že, ali se še bo) zgodil veliki spektakel po velikem poku, ko bo hoja preplavila steze, poti in stezice in postala ena najpogostejših oblik vadbe. Postala je športno-rekreativna dejavnost, ki je primerna za ljudi ne glede na njihovo starost in telesno pripravljenost, ker je prilagodljiva in vsestranska. 

Če pri hodi uporabljamo še palice, aktiviramo celotno telo. Pri hoji brez palic so obremenjene predvsem noge, ko pa hoji dodamo še palice, krepimo tudi roke, ramenski obroč in mišice trupa. Prednost uporabe palic je tudi ta, da istočasno ko obremenimo zgornji del telesa, razbremenimo spodnji del telesa in avtomatično povzročamo manj stresa na kolena, gležnje in kolke, kar pa je dolgoročno veliko bolj zdravo. 

Poleg tega, da se fizično bolje počutimo, nas tudi psihično razbremeni. Vsaka vadba je blagodejna za našo psiho, ker se sprošča endorfin in istočasno pozabimo na tegobe, ki nas pestijo v "realnem" svetu. S pravilno tehniko in obremenitvijo poskrbimo za višji "heart rate", višji pulz in s tem vplivamo na razvoj aerobnih metaboličnih procesov v organizmu. Vseeno ostajamo na nižji intenzivnosti, kar pomeni, da tudi kurimo kalorije in s tem maščobo, ki si jo nabiramo s priboljški. Torej je to še ena plat zadovoljstva. 

Nenazadnje lahko s palicami hodimo kjerkoli, najbolj primerne so sicer mehke travnate podlage, ki ne povzročajo pritiskov na sklepe. Paziti je treba le, da podlaga ni drseča ali preveč razrita. 

Najpomembnejše se mi pa zdi to, da je to družabna vadba. Nudi povezovanje in navezovanje stikov, vadimo lahko s prijatelji, znanci, sorodniki... Najbolj pa je zanimivo, če poiščemo v naši okolici kakšno vadbeno skupino in se ji pridružimo. Tako se bomo sproščali, krepili telo, hujšali in se zabavali hkrati. 

Sem naštela dovolj prednosti nordijske hoje? :) 



četrtek, 05. marec 2015

Nordijska hoja je fajn... zakaj že?

Seveda je fajn, vsako gibanje je fajn. Še posebno fajn pa je iz vsaj 6 razlogov


  1. človek v splošnem postane bolj aktiven in ne poseda doma na kavču
  2. postane bolj fit in mu ni odveč hoditi po stopnicah, če dvigalo ne dela
  3. izgubi odvečno težo zaradi odvečne maščobe in pridobi nekaj teže zaradi povečanja mišične mase
  4. izboljša svoje zdravstveno stanje, se na splošno bolje počuti in celo odpravi morebitne blažje bolečine
  5. izboljša svojo fizično pripravljenost, tudi če trenira za dosego specifičnega cilja, ker se zdijo višji cilj lažje dosegljivi ali pa lahko s hojo premosti dan, ko ima čas za aktivni počitek
  6. uživa na prostem in na svežem zraku, ker je to nekaj najboljšega 
in še dodaten razlog: druži se z ljudmi in se zabava, ker smo ljudje družabna bitja, ki se radi zabavamo!

Nordijska hoja je odlična za gibanje celotnega telesa in močno izboljšuje stanje naših mišic, srca in pljuč. Poveča našo energijo in pomaga pri preprečevanju bolezenskih stanj, ki si jih nihče ne želi: 

  • bolezni srca 
  • povišan krvni pritisk
  • sladkorna bolezen višjih tipov
  • osteoporoze in osteoartritisa
  • strasa in živčnosti
  • debelosti
Ko vadeči obvlada tehniko, jo lahko vključi v vsakodnevno rutino. Pri tem ni pomembno ali hodi sam, v paru ali skupini prijateljev ali družine. Najbolj pomembno je, da za vadbo najde motivacijo in v vadbi vztraja. Pa saj ni težko. Najlažje je, da se priključi skupini v svoji okolici; učitelj ga bo naučil pravilne tehnike, skupina pa potegnila, da bo redno vadil, hodil naokoli in se imel luštno. 

Kva čš lepšga! ;)




sreda, 04. marec 2015

Suho polstenje volne

Pred kakim tednom dni sem dobila obvestilo Turističnega društva Blagajana, da bodo organizirali delavnico suhega polstenja volne. Kot etnologinji mi je bilo približno jasno za kaj gre, a podrobnosti postopka nisem poznala. Vedno sem imela željo sodelovati na kakšni takšni delavnici, pa nikoli ni bilo prilike ali pravega momenta, tokrat pa sem se na povabilo z veseljem odzvala in kar se da hitro pribrzela iz Logatca na Vrhniko. 

Polstenje ni novodobna pogruntavščina, ampak je to obrt oziroma dejavnost, ki se je razvila precej časa nazaj. Polstenje izvira predvsem iz Centralne Azije, iz predelov, kjer so živela nomadska ljudstva. Turčija in Kirgizija imata bogato tradicijo izdelovanja polstenih preprog, v Rusiji pa iz polsti izdelujejo in nosijo tradicionalna obuvala oziroma škornje, imenovane valenke.

V Sloveniji se je polstenje ohranilo predvsem v klobučarstvu. Ročno polstenje volne se v zadnjih letih obuja predvsem na Solčavskem, Bovškem in v Beli krajini. Uporablja se predvsem volna dveh avtohtonih pasem ovac, jezersko-solčavske in bovške ovce. Pri ročnem polstenju volne, ki je ena najstarejših tehnik tekstilne umetnosti, se pod vplivom tople vode in mehanskega delovanja volnena vlakna napnejo, luske se odprejo, med drgnjenjem se vlakna volne med seboj zatikajo, posledica tega pa je krčenje volne in nastajanje čvrste površine – polsti. Polst lahko izdelamo iz večine vrst živalske dlake, prav tako pa tudi iz človeških las (dread lock).(vir: http://www.duo-kunsthandwerk.eu/images/uploads/Prirocnik_SLO_SCREEN.pdf)

Ampak na srečo si me nismo izdelovale dreadov. Poleg mokrega obstaja tudi suho polstenje. Manj je "packarije" in po mojem mnenju je postopek polstenja lažji pri suhem polstenju.

Posebno zanimivo se mi je zdelo, da imamo v Sloveniji celo festival polstenja. Ta je lani potekal že četrtič. Namen festivala je srečanje domačih in tujih polstilk in polstilcev, izmenjava izkušenj, preizkus različnih tehnik polstenja, po suhem in mokrem postopku, predvsem pa spoznavanje slovenske volne kot odličnega predvsem pa zelo uporabnega materiala za polstenje in druge ustvarjalne tehnike. Festival združuje tako laične kot tudi profesionalne predelovalce in pridelovalce polsta. Organizator festivala je podjetje iz Selnice ob Dravi, ki ima (verjetno) monopol nad proizvodnjo mikanke, to je naravne volne za polstenje. 

Naša delavnica je bila organizirana v precej manjšem krogu in obsegu in (še ni) preraščala festivalskih razsežnosti. Glede na to, da smo se s suhim polstenjem srečale prvič, smo se z obrtjo morale najprej spoznati. Vodja delavnice nam je zaupala v uporabo osnovne pripomočke, torej penasto podlago in posebno iglo, pa tudi za dovolj volne je poskrbela ona. 

Najprej smo izdelale enostavnejši izdelek, ki je izgledal kakor sličica. Spolstile smo pravokotno ravno podlago in s prebadanjem "pribodile" še ostale elemente sličice. Vse so se lotile rožic. Pomlad in to... Izdelala sem vijolični tulipan, Mirjam in Mira sta se  lotili zvončkov, Saša je ustvarila čudovito roza rožo... 

Seveda se nismo ustavile le pri tem. Po skodelici timijanovega čaja smo se lotile izdelovanja naslednjega izdelka. Zaželele smo si, da bi izdelale neko živalico in kmalu je začelo nastajati pet prisrčnih zajčkov. Moj je sprva spominjal na ovco in prav vse do konca je dajal tak vtis. Na oba svoja izdelka sem ponosna, sploh ker mi ročne spretnosti niso nikdar šle prav dobro od rok. Zajček je na koncu celo bil nekoliko podoben zajčku.




Občasna popolna tišina v družbi petih žensk je krepko nakazovala na to, da v delu uživamo, smo skoncentrirane na zabadanje igel in se hkrati zabavamo. Ni za dvomiti niti v to, da se bomo še udeležile kakšne podobne delavnice, ali pa ravno takšne, saj danes prav gotovo nismo pridobile vsega znanja o tej stari obrti, ki se oživlja v zadnjem času za ustvarjanje okraskov, lutk in tudi bolj vsakdanje uporabnih predmetov (klobukov, copat, šalov, peresnic, toaletnih torbic, podstavkov za posodo...).

Vse pozivam, da je kdaj fino spoznati kakšno staro obrt in ji posvetiti nekaj ur časa. Navsezadnje gre za del naše kulturne dediščine za katero se trudimo, da ne bi izginila iz naših življenj in takšne delavnice so zabavne, poučne in še precej koristi prinašajo. Morda vabljeni celo na naslednjo delavnico, ki jo bo organiziralo Turistično društvo Blagajana. 

torek, 03. marec 2015

Nordijska hoja je... kaj že?

Nordijska hoja je nadgradnja običajne hoje. V osnovi je preprosto le hoja, ki smo se jo naučili že kot majhni otroci in je gibanje, ki ga uporabljamo prav vsak dan (razen tiste dni, ko se nam ne ljubi vstati - pustimo ostale, resnejše razloge). Ampak nordijska hoja je vsaj dvakrat bolj učinkovita. 

Glavni rekvizit so palice, ki so dodane osnovnemu gibanju ravno zato, da povečajo učinkovitost hoje. 

1. z uporabo palic učinkovito v gibanje vmestimo še zgornji del telesa
2. palici pomagata pri odrivanju; to pomeni, da sicer težje gibanje z odrivanjem od palic postane lažje

Takšna hoja zahteva specifično tehniko hoje. Je drugačna od treking hoje, hoje v klanec (hribolazenja) ali trail teka. Gre predvsem za specifično uporabo palic, ki mora biti takšna, da, če je izvajana pravilno, maksimalno vplate delovanje zgornjega dela telesa. Tu gre predvsem za mesto zabadanja palic. 



Lahko jo izvajamo kadar koli, skoraj kjer koli, primerna je za kogar koli, ne zahteva drage opreme ali posebnih oblačil. 
Njena popularnost hitro narašča in uporablja jo veliko posameznikov, dobro pa je zastopana tudi v okviru terapij, fizioterapij. Priporočajo jo tudi zdravniki, promotorji zdravega načina življenja in gibanja, uporabljajo jo tudi osebni trenerji. Predvsem pa je varna, cenovno ugodna in zabavna. Kar je najpomembneje je to, da se izvaja na prostem, na svežem zraku. 

Za pravilno izvedbo je potrebnega nekaj znanja. Pri nordijski hoji celotno telo deluje le, če je naša tehnika pravilna. Za to pa je potrebno imeti nekoga, ki nas bo vodil skozi proces učenja in razvoj fizično težjih komponent hoje (in teka, ali kombinacijo obojega). 

V ta namen sem se tudi sama odločila, da se izobrazim in usposobim v tej smeri. Pa ne le, da se sama naučim pravilnih tehnik, ampak da bom lahko svoje znanje prenašala tudi na druge. Znanje, ki ga bom pridobila mi bo v spodbudo, da bom lahko kogarkoli naučila, kako se pravilno nordijsko hodi in teče, da bo pri tem užival, se zabaval, postal (in ostal) fizično (in posledično tudi psihično) močnejši in na sploh živel bolj zdravo. Se že močno veselim!