ponedeljek, 22. julij 2013

Grad s pogledom na morje, Miramar

Med Sesljanom in Trstom stoji grad, po mojih videnjih precej majhen, ampak z velikim vrtom, že kar parkom. Vajena sem gradov z bistveno daljšo zgodovino, ta pa je precej mlajši, kar se jasno vidi že iz samega sloga arhitekture. Ja, sega le v drugo polovico 19. stoletja. Velikopotezni Habsburžani so tudi idejo o "pogledu na morje" izpeljali uspešno, manj uspešna pa je sedanjost. Obiskovalcev je veliko in v resnici je grad resnično vreden ogleda, tudi ker je danes v njem zgodovinski muzej. Z lahkoto si tudi predstavljam življenje v gradu. Z malo domišljije se lahko vživim v jutranje odpiranje vrat na teraso spalnice in svež veterček, ki zapihlja v morja.




Veliko bolj neugledna pa je okolica gradu. Razočarali so me prazni vodnjaki, zarasle poti in poti, ki se končajo s plastičnimi ograjami. Izredno slabo sta vzdrževana tudi ribnika z želvami, racami in zlatimi krapi. Morda Italijanom delam krivico, ampak če bi bil Miramare v Avstriji, niti ponesreči tako lep park, ne bi bil niti približno tako zanemarjen. Bolj ko se v parku oddaljuješ od gradu, slabše je stanje. Na skrajnem robu niti trava ni pokošena. Izredno lepa in zanimiva iglasta in listnata drevesa stojijo "do kolen" v visoki travi.






Grad bi sameval, če si ne bi Ferdinand Maksimilian zamislil tako lepe lokacije zanj. Pogled na Tržaški zaliv je prav čudovito romantičen in arhitektura malo spominja na grad iz Walt Disneyeve Pepelke, Neuschwanstein na Bavarskem. Tako pravljično, kot je imeti privatni pomol za pristajanje čolnov in drugih plovil. Vso pravljičnost pokvari dejstvo, da bodo v bližni prihodnosti čudovit pogled s terase gradu zastirali plinski terminali, na katere nihče od graditeljev in predivalcem gradu ni mogel računati. Pa vendar grad množično obiskujejo domači in tuji gosti in Tržačani se tega zavedajo.



Ni komentarjev: